Kruh in pšenica- neprijetna resnica

zitno polje

Ko je preteklo nekaj časa, je Kajn daroval Gospodu daritev od sadov zemlje.  Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove tolšče. Gospod se je ozrl na Abela in njegovo daritev, na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl (1 Mz, 4:3-5).

Pred leti se mi je zaradi zdravstvenih težav nenadoma uprlo uživanje sladkorja, kasneje pa delno tudi kruha. Moje zdravje se je takoj popravilo. Kmalu sem naredil še nekajdnevni »pšenični eksperiment«, v katerem sem povsem izločil uživanje izdelkov iz pšenice (semkaj sodijo tudi kruh, rezanci in ostale testenine ter pivo). Sledila je precej močna abstinenčna kriza, ki je pri prenehanju uživanja sladkorja in kasneje tudi ob prenehanju pitja kave nisem doživel: dva dni so se mi tresle roke in delno glava- kot da bi imel Alzheimerjevo bolezen. Moram reči, da sem bil popolnoma presenečen nad tem, da pšenica lahko pogojuje takšen odtegnitveni sindrom. Baje ga doživi tretjina ljudi, ki prenehajo uživati pšenico in izdelke iz nje.

Tiste mesece še nisem dobil odgovora zakaj naj bi bila pšenica tako problematična. Mi je pa nekaj ljudi, ki so prenehali jesti takšne izdelke, pripovedovalo enako zgodbo o tresenju rok.  Če o  škodljivosti sladkorja čivkajo že vrabci na vejah, sem o težavah, ki jih lahko povzroča pšenica, šele čez čas uspel zbrati dovolj informacij.

Uživanje pšenice pomaga v razvoju civilizacije…

Dejstvo je, da je uživanje pšenice eden od pomembnih dejavnikov pri razvoju civilizacije. Na Bližnjem vzhodu in kasneje tudi v Evropi je bila prav pšenica pomemben ključ za tim. »neolitsko revolucijo«, to je za razmah preprostega poljedelstva. Tudi poljedelstvo v svoji zgodnji obliki je omogočalo velik populacijski bum v primerjavi z lovsko-nabiralniškim gospodarstvom. Pšenica je v stari Evropi, Mezopotamiji in Egiptu pomenila to, kar je na Kitajskem pomenil riž ali kar sta koruza in krompir pomenila v staroselski Ameriki. Omogočila je zgostitev populacije na nekem področju in s tem zgostitev proizvodnje in trgovine.

…in ogroža posameznika zaradi vsebnosti gliadina in peptidov.

Kar je dobro za civilizacijo v konkretnem primeru ni enako dobro  tudi za posameznika. Pšenica namreč povečuje številna zdravstvena tveganja. Glavni vzrok škodljivosti pšenice je pravzaprav pšenični gluten – gliadin.

Pšenica vsebuje zelo veliko glutena, to je oksidantske (rakotvorne) rastlinske beljakovine, ki daje prožnost in vezavo. Če je nekdo alergičen na gluten, pravimo, da ima celiakijo. Če je sama celiakija prej izjema kot pravilo pri odzivu na gluten, pa naj bi po nekaterih ocenah gluten kar pri 80% ljudi povzročal različna vnetja, povzroča lahko prebavne bolezni, sladkorno bolezen,  bolezen ščitnice, srčna obolenja ali raka. Pšenica je poleg sladkorja glavni povzročitelj kariesa. Nekateri domnevajo, da je krivec za to prav gluten gliadin, kot kaže pa pšenica  na zdravje ust vpliva veliko bolj kot ostale glutenske in brezglutenske žitarice. Vsekakor je najbolj kvarni vpliv zaznati pri polnozrnati pšenični moki, kar pomeni, da se glavni vzrok pšeničnega kariesa skriva v luščini.

Peptidi: opioidni peptidi, ki jih najdemo v pšenici, so močno povezani z zasvojenostjo od pšenice in so glavni krivec za abstinenčno krizo ob prenehanju uživanja pšenice in njenih izdelkov. Ti peptidi naj bi bili ključ, s katerim mnogi razlagajo odkrito povezavo med uživanjem pšenice in izbruhom ali poslabšanjem shizofrenije. Obstajajo tudi domneve o povezavi med pšenico in depresivnimi stanji. Opioidni peptidi nastajajo prav iz pšeničnega glutena gliadina.

Pšenica vs. sodobna kvazipšenica

Genetični eksperimenti so v zadnjih desetletjih postregli z novimi vrstami »pšenice«, ki so praktično povsem prevladale. Povezanost gliadina z duševnimi motnjami je bila odkrita že v drugi svetovni vojni,  torej pri starih sortah, nove sorte pa vsebujejo desetkratnike vsebnosti glutena gliadina iz časov pred drugo svetovno vojno! Temu lahko dodamo še uporabo sodobnih škropiv, ki močno vplivajo na toksičnost vseh žitaric. Pod črto povedano, klasična pšenica je bila za družbo blagoslov in za posameznika strup. Sodobna pšenica pa zaradi vse višjih stroškov zdravstvenega sistema postaja prekletstvo za družbo in koncentrirani strup za posameznika.

Še nekaj dodatnih informacij

Ob gliadinu in peptidih, zaradi katerih pšenica postane skoraj najbolj problematična hrana na svetu, pšenica vsebuje še mnoge škodljive snovi, ki jih sicer najdemo tudi v razni drugi hrani:

  • Fitična kislina oziroma fitati: čeprav pšenica vsebuje kar nekaj mineralov, pa prisotnost fitične kisline , ki nase veže minerale, to prednost izničuje, predvsem pri fosforju, manganu, kalciju, železu in cinku.  Zaradi tega razmerja fitične kisline, ki je sicer antioksidant, mnogi tudi na splošno ne priporočajo za uživanje v večjih količinah. Fitično kislino sicer najdemo v žitaricah, stročnicah in oreščkih. Ljudje, ki uživajo bodisi veliko zelenjave bodisi veliko mesnih beljakovin, negativne učinke te kisline v veliki meri nevtralizirajo. S fermentacijo fitično kislino še dodatno izločimo iz hrane.
  • Lektini: lektini so snovi, ki nase vežejo ogljikove hidrate. Najdemo jih pri mnogih živilih, poleg žitaric na splošno tudi pri oreščkih in stročnicah. Lektini lahko povzročajo prebavne težave, lahko tudi sladkorno bolezen. Pšenica spada med živila z najvišjo vsebnostjo lektinov…
  • Ogljikovi hidrati: pšenica je ogljikohidratna hrana, ogljikovi hidrati pa se po zaužitju  predelajo v sladkor.  Dvig sladkorja v krvi lahko povzroča težave s srcem, obtočili, kostmi in odpornostjo zob. Posebej problematično je uživanje polnozrnate pšenične moke, saj pšenični amilopektin krvni sladkor v dvigne v višave veliko bolj kot močno sladkana kava ali čaj. Res pa je, da si dandanašnji življenja brez ogljikovih hidratov skorajda ne moremo predstavljati. Za uravnovešanje ogljikovih hidratov se priporoča hkratno uživanje cimeta ali kardamoma in zelenjave. Na ta način postane njihovo uživanje dokaj varno.

Nazadnje velja opozoriti, da obstajajo tudi pospeševalci problematičnosti uživanja pšenice:

  • Mešanica s sladkorjem: kupljeni kruh in testenine imajo praviloma dodan sladkor, zaradi česar se kombinacija glutena, peptidov, sladkorja in fitične kisline še toliko bolj spravi na naše zdravje.
  • Mešanica pšenice s sladkorjem in maščobami: uživanje mastnih slaščic iz polnozrnate pšenice je skoraj najbolj uničujoča kombinacija! Dodatno jo lahko poslabšamo z dodatkom prevretega ali pa pasteriziranega in homogeniziranega mleka oziroma izdelkov iz takega mleka (skuta, smetana).
Advertisements